24. bienale oblikovanja
Ljubljana, Slovenija
18. 9.—7. 12. 2014
Slo
·
Eng
3, 2, 1 ... Test

Vsi vemo, da je vsakdanje življenje polno trivialnosti. Vendar po drugi strani skriva veliko neznanega in zanimivega. Skozi vsakdan se odpira vprašanje sodobnega sveta kot razcepljene totalnosti: dela, prostega časa, komunikacij, prometa, pridelave hrane, znanosti, institucij, struktur, etabliranih odnosov itd. Korenita preobrazba sodobnega sveta je mogoča le z razumevanjem vsakdanjosti in spremembami v vsakdanjih navadah. Z drugimi besedami, spremeniti svet pomeni spremeniti vsakdanje življenje.

Spremembe v vsakdanjem življenju pred petdesetimi leti so pravzaprav botrovale tudi ustanovitvi Bienala industrijskega oblikovanja. BIO je bil ustanovljen z ambicijo uveljaviti oblikovanje kot sestavni del industrijske proizvodnje izdelkov za boljše vsakdanje življenje. Arhitekt Marjan Tepina je industrijsko oblikovanje ob prvem bienalu označil za nepogrešljivo disciplino v socialistični družbeni ureditvi in oblikovanje predmetov za boljše vsakdanje življenje se je tako vključilo v projekt (socialistične) modernizacije. V petdeset letih je BIO na razstavah skušal predstaviti najboljše, kar so zasnovali oblikovalci in kar je proizvedla industrija.

Z mednarodnim izborom, primerjavo in ocenjevanjem izdelkov si je BIO prizadeval izpostaviti kakovostno znotraj povprečnega. Ob tem pa že zgodaj zasledimo tudi razprave o tem, kaj naj bi BIO bil ter pozive k neposrednemu soočenju z vprašanji o vlogi oblikovanja v družbi (BIO 5, BIO 7). Novi industrijski izdelki so res pripomogli k temu, da je bilo življenje udobnejše, a postalo je jasno, da imata industrijska proizvodnja in potrošništvo tudi številne negativne učinke. Vprašanje, ali je življenje res mogoče izboljšati s še novimi, čeprav dobro oblikovanimi potrošniškimi izdelki, se je – tako rekoč – pojavilo samo od sebe.

Če se je Bienale industrijskega oblikovanja pričel in se petdeset let odvijal kot kritika trivialnega z izjemnim, je BIO 50 prav nasprotno. Je kritika izjemnega, elitnega, s trivialnim, z realnostjo. Obenem pa je poskus najti izjemno znotraj vsakdanjega. Kustos Jan Boelen je skozi svojo kritično perspektivo do vse številnejših oblikovalskih festivalov BIO spremenil v produkcijsko platformo. Njeno ogrodje je sodelovanje.

Proces, ki se je odvil na BIO 50, je razkril bogat in vse premalo izkoriščen potencial kolektivnega ustvarjalnega dela. Obenem pa nas je opomnil tudi na težave, protislovja in probleme, ki danes slabijo želje ali zmožnosti za sodelovanje. Za fizičnimi predmeti na razstavi BIO 50 se skrivajo izzivalna vprašanja za oblikovanje v prihodnosti. Lahko oblikovanje pomaga povezati razcepljeni sodobni vsakdan v celoto ter razbiti izoliranosti znotraj poklicev in specializacij? Ali oblikovanje lahko preide od produkcije predmetov in storitev za vsakdanje življenje k produkciji vsakdanjega življenja samega?

— Matevž Čelik/direktor MAO

Bienale oblikovanja (BIO) v Ljubljani že vse od ustanovitve v letu 1964 preučuje stanje sodobnega oblikovanja. Prireditev je bila priča številnim premikom in spremembam, ki jih je ta disciplina doživela v zadnjih petdesetih letih, vse od svojega nastanka na stičišču industrializacije in modernizma pa do razvoja v disciplino, ki preveva vse plasti našega vsakdanjika.

Toda številne etape te tranzicije so razkrile krhkost prvotnega okvira oblikovalske discipline. Sodobni svet ni več prostor množične proizvodnje in distribucije; oblikovanje se je skozi današnja večplastna omrežja pomaknilo k lokalnim, specifičnim, po meri narejenim scenarijem. V slednjih oblikovalec ni več vsemogočni ustvarjalec, ampak le eden od elementov v mreži sodelovanja in vplivanja. V svetu, ki je prezasičen z izdelki in projekti, se torej spremeni tudi temeljna naloga oblikovanja, ki pa ni več potreba po oblikovanju še enega stola.

Danes je oblikovanje postalo ena od oblik spraševanja, moči in posredništva. Hkrati se je tudi bistveno spremenila vloga prireditev, katerih namen je predstavljati in širiti oblikovanje. 50. obletnica BIO je priložnost, da prireditev sprejme izziv ter na osnovi lastne tradicije in zgodovine napreduje na področje sodelovanja in eksperimentalnosti, kjer je oblikovanje eno od orodij za izražanje dvoma in preoblikovanje predstav o industrijski proizvodnji, javnem in zasebnem prostoru ter vnaprej določenih sistemih in omrežjih.

S sodelovanjem oblikovalcev in multidisciplinarnih mentorjev iz Slovenije in tujine bo BIO 50 oblikoval enajst skupin, ki se bodo ukvarjale z obsežnim naborom tem, ki odražajo lokalne in globalne zahteve. Mentorji skupin bodo za vsako kategorijo izdelali kratko navodilo, ki bo sodelujoče vodilo pri izdelavi enega ali več projektov, ki jih bodo razvili in izvedli med trajanjem bienala.

BIO 50 bo kompleksen transformativni dogodek, katerega namen je krepitev lokalnih in mednarodnih oblikovalskih mrež, iskanje alternativ že uveljavljenim sistemom s pomočjo oblikovanja ter ustvarjanje osnove za nastanek vzdržljivih struktur, ki se lahko razvijajo tudi po zaključku bienala.

— Jan Boelen/Z33

Dela članov skupin, predstavljena na razstavi, bo ocenila mednarodna žirija, ki jo sestavljajo industrijski oblikovalec Konstantin Grcic, komentatorka oblikovanja Alice Rawsthorn in oblikovalec ter profesor Saša J. Mächtig. Na otvoritvi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo podelila nagrado za najboljše sodelovanje.

Konstantin Grcic

Konstantin Grcic je industrijski oblikovalec in ustanovitelj studia Konstantin Grcic Industrial Design (KGID), kjer razvija pohištvo, izdelke in svetila za nekatera vodilna podjetja na področju oblikovanja. Številni njegovi izdelki so prejeli mednarodne oblikovalske nagrade, kot je denimo nagrada Compasso d'Oro (za svetilko Mayday (Flos) leta 2001 in za stol Myto (Plank) leta 2011). Njegova dela so vključena v stalne zbirke najpomembnejših svetovnih muzejev oblikovanja, kot sta MoMa in Center Georges Pompidou. Grcic je bil tudi kurator razstav v The Serpentine Gallery, na bienalu oblikovanja v francoskem St. Etiennu in v rimskem Istituto Svizzero.

Alice Rawsthorn

Alice Rawsthorn je mednarodno uveljavljena komentatorka oblikovanja, njene kolumne, ki jih piše za International New York Times, pa so objavljene v medijih po vsem svetu. V svoji najnovejši knjigi Hello World: Where Design Meets Life (Pozdravljen, svet: ko oblikovanje sreča življenje) raziskuje vpliv oblikovanja na naša življenja: v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Alice Rawsthorn je o oblikovanju predavala na pomembnih mednarodnih dogodkih, med drugim tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Živi v Londonu, kjer je članica odbora skrbnikov galerije Whitechapel Gallery in plesne skupine Michael Clark Company ter predsednica odbora skrbnikov galerije Chisenhale Gallery.

Saša J. Mächtig

Saša J. Mächtig je eden pomembnejših industrijskih oblikovalcev v Sloveniji. Leta 1984 je s kolegi vzpostavil študij oblikovanja na novoustanovljenem Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Za prispevek k razvoju mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja. V svoji večplastni vlogi profesorja, oblikovalca in arhitekta je vodil številne interdisciplinarne skupine za razvoj novih proizvodov in sistemov. Pomembno se je uveljavil v mednarodnem prostoru, zlasti v izvršilnih odborih strokovnih združenj; med njegovimi najpomembnejšimi dosežki pa je bila organizacija 17. svetovnega kongresa ICSID v Ljubljani leta 1992.

Jan Boelen

Jan Boelen je diplomiral iz produktnega oblikovanja na Akademiji za medije in oblikovanje (KHLim) v belgijskem Genku. Je kritik in kustos, ustanovitelj in umetniški direktor galerije Z33 v Hasseltu (Belgija), vodja podiplomskega programa socialnega oblikovanja na Design Academy v Eindhovnu ter vodja flamskega odbora za arhitekturo in oblikovanje.

Galerija Z33, ki jo je Jan Boelen ustanovil leta 2002, ustvarja projekte in postavlja razstave, ki obiskovalca spodbudijo k drugačnemu pogledu na vsakdanje predmete. Galerija je edinstven laboratorij in prostor za izvajanje eksperimentov in inovacij, kjer si obiskovalci lahko ogledajo prelomne razstave s področja sodobne umetnosti in oblikovanja. Pripravil je že razstave z Rafom Simonsom, studiem Makkink Bey, Johnom Körmelingom, Thomasom Lomméejem, Dunne & Raby, Martijem Quixéjem, Aldom Bakkerjem ...

Poleg razstav v lastnem razstavnem prostoru Z33 organizira tudi projekte v javnem prostoru. Na pobudo Jana Boelena in galerije Z33 je v Belgiji leta 2012 potekal bienale Manifesta 9.

Maja Vardjan

Maja Vardjan je arhitektka in kustosinja. Kot kreativna direktorica je vodila galerijo T5 Project Space in delovala kot urednica za arhitekturo pri reviji Ambient. Danes je zaposlena kot kustosinja za oblikovanje in arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani. Je avtorica publikacije Design in Dialogue in kustosinja razstave Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji. Kot sokustosinja je pred kratkim pripravila razstavo Pod skupno streho: moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov.

Cvetka Požar

Dr. Cvetka Požar je umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Je avtorica razstave in knjige Vsi na volitve! Plakat kot politični medij na Slovenskem 1945–1999. Bila je sokustosinja številnih razstav, pred kratkim razstav Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990 in Oblikovanje republike: arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991–2011. Uredila je številne kataloge in je sourednica knjig v Knjižni zbirki AML, ki jo izdaja MAO.

Vera Sacchetti

Vera Sacchetti je svetovalka kustosom. Piše in komentira o oblikovanju, je odgovorna urednica Barragán Foundation in soustanoviteljica uredniške svetovalnice Superscript. Pred časom je bila spletna urednica revije Domus, souredila je katalog The Adhocracy Reader 1. oblikovalskega bienala v Istanbulu in vodila mednarodno komunikacijo oblikovalskega bienala EXD'11 v Lizboni.

Bienale oblikovanja prireja nacionalni Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Organizacijska skupina BIO

Matevž Čelik, direktor Bienala oblikovanja
Maja Šuštaršič, vodja projekta
Anja Zorko, vodja marketinga
Nikola Pongrac, koordinator projekta
Ana Kuntarič, koordinatorica projekta
Pika Domenis, odnosi z javnostmi
Natalija Lapajne, izobraževalni program
Mojca Mihailovič, projektni vodja skupin
Eva Perčič, projektni vodja skupin
Taja Topolovec, urednica vsebin socialnih omrežij
Anja Rejc, pomočnica vzporednega programa
Matjaž Rozina, Aleš Zalesnik, postavljanje razstave

Matic Vrabič, oblikovanje postavitve razstave
Ajdin Bašić, vizualna podoba, grafično oblikovanje

Bienale oblikovanja prireja nacionalni Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). MAO hrani dela vidnejših arhitektov in oblikovalcev 20. in 21. stoletja, ki prikazujejo bogato zgodovino ustvarjalnih idej in vizij. MAO predstavlja ta neizčrpen vir navdiha in raziskovanja arhitekture in oblikovanja skozi svoje sodobne razstave, publikacije in raznolik program. V okolju, kjer se srečujejo preteklost, sedanjost in želja po odkrivanju novega, MAO omogoča izmenjavo idej, dialoga in znanja širokemu krogu obiskovalcev.

Prireditveni odbor BIO

Prireditveni odbor BIO je častni in posvetovalni organ. Njegove naloge so potrditev finančnih okvirov aktualne razstave BIO ter pomoč in svetovanje organizatorju bienala pri mednarodni promociji, pridobivanju finančnih sredstev in uspešni izvedbi bienala. Sestavljajo ga ključni predstavniki gospodarstva, ki razumejo oblikovanje kot pomemben element razvoja in konkurenčnosti ter predstavniki mesta, vlade, oblikovalske stroke ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Člani v mandatnem obdobju 2012–2016 so:
Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, d. o. o., predsednik prireditvenega odbora BIO,
mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave družbe Petrol, d. d.,
mag. Franjo Bobinac, predsednik uprave družbe Gorenje, d. d.,
Ivo Boscarol, ustanovitelj in generalni direktor podjetja Pipistrel, d. o. o.,
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,
Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve RS,
mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija,
mag. Tatjana Fink, glavna direktorica podjetja Trimo, d. d.,
mag. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana,
Marko Kolbl, direktor podjetja Europlakat, d. o. o.,
Jurij Dobrila, predsednik Upravnega odbora Društva oblikovalcev Slovenije,
Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija, d. o. o.,
mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije,
Aleksander Mervar, direktor podjetja Eles, d. o. o.,
mag. Vasa J. Perović, član žirije BIO 23 in docent na Fakulteti za arhitekturo UL,
Janez Smerdelj, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Častni odbor

Častni odbor BIO sestavljajo ključni podporniki in predstavniki financerjev BIO. Častni odbor in častni člani moralno in/ali materialno podpirajo BIO.

Bienale oblikovanja bo v letu 2014 nastopil z novim konceptom, zato objavlja kompleksen razpis. Bienale se bo namreč podal na področje sodelovanja, kjer oblikovanje služi kot orodje za premišljevanje o vsakdanjem življenju, zato iščemo posameznike, ki bodo ustvarili možne prihodnosti oblikovanja.

Ob svoji 50-letnici bo 24. bienale oblikovanja (BIO) izhajal iz tradicije in zgodovine tega dogodka, hkrati pa posegel na področje sodelovanja in eksperimentiranja, kjer je oblikovanje eno od orodij za izražanje dvoma in za transformacijo podobe industrijske proizvodnje, javnega in zasebnega prostora ter vnaprej določenih sistemov in omrežij. BIO 50 organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), razstavo pa je zasnoval belgijski kritik in kustos Jan Boelen, direktor galerije Z33 – Hiše sodobne umetnosti, vodja podiplomskega programa socialnega oblikovanja na Akademiji za oblikovanje v Eindhovnu (Nizozemska) in predsednik flamskega odbora za arhitekturo in oblikovanje.

BIO bo v letu 2014 prekinil tradicijo dosedanjih nagrad in namesto tega nagradil sodelovanje, proces sodelovanja in njegove rezultate. Na osnovi spoznanja, da je oblikovanje disciplina, ki preveva vse plasti sodobnega življenja, si bo BIO prizadeval angažirati oblikovalce in ustvarjalce iz Slovenije in tujine, ki bodo skupaj obravnavali teme vsakdanjega življenja.

Dvanajst skupin bo pod vodstvom številnih multidisciplinarnih mentorjev obravnavalo teme: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje, Oblikovanje življenja in odprta kategorija. V okviru teh skupin bodo sodelujoči ustvarili projekte, ki jih bodo razvili in uresničili med trajanjem bienala.

Iščemo člane skupin, ki bodo ustvarili možne prihodnosti oblikovanja, delovali integracijsko in prispevali h končnemu izdelku vsake skupine. Iščemo člane skupin z raznolikimi izkušnjami in sposobnostjo za multidisciplinarno delo, tako študente kot tudi profesionalce, ki jih žene motivacija in se ne bojijo eksperimentiranja, ki lahko pokažejo svojo strokovnost in se hkrati lahko učijo od svojih kolegov.

Iščemo člane skupin, ki želijo sodelovati v dolgotrajnem transformativnem prizadevanju za krepitev lokalnih in mednarodnih oblikovalskih mrež, ki želijo s pomočjo oblikovanja iskati alternative uveljavljenim sistemom ter tako ustvariti osnovo za prožne strukture, ki se bodo razvijale naprej tudi po zaključku bienala.

Razstava BIO 50 bo odprta od 18. septembra do 7. decembra 2014 v Ljubljani in bo prikazala rezultate dela vsake skupine, spremljal pa jo bo tudi katalog. Mednarodna žirija bo podelila nagrado za najboljše sodelovanje, bienale pa bo poleg osrednje razstave prikazal še številne dogodke, ki bodo odpirali možnosti za nadaljevanje oblikovalskega sodelovanja tudi po zaključku dogodka.

Vabilo k sodelovanju se je zaključilo 12. januarja 2014.