Konferenca o prihodnosti politike oblikovanja v Sloveniji

V petek, 5. decembra 2014, je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje potekala konferenca o prihodnosti politike oblikovanja, s katero se je zaključil Bienale oblikovanja – BIO 50, ki se je ob petdesetletnici preobrazil v multidisciplinarni dogodek za načrtovanje možnih prihodnosti oblikovanja.

BIO 50 je služil kot inspiracija za izmenjavo mnenj, stališč in razmišljanj o prihodnosti oblikovanja. Svoje poglede na sodelovanje v okviru bienala so predstavili direktor MAO Matevž Čelik in kustos BIO 50 Jan Boelen ter različni člani skupin - Tina Gregorič, mentorica, Nanoturizem, Ivan Stanič, MOL, Oddelek za urejanje prostora, Alessandro Fonte, arhitekt, Skrite obrti, Aidan Cerar, RCKE/RRALUR, Elena Fajt, modna oblikovalka, Sistem mode (odsotna, zato je njeno stališče prebrala Maja Vardjan), Andrej Drapal, Consensus d. o. o., Nuša Jelenec, oblikovalka, Spoznaj svojo hrano, Klara Zalokar in Klemen Zupančič, arhitekta in oblikovalca, Skrite obrti, in Jurij Krpan, mentor, Oblikovanje življenja.

Rdeča nit pogovora udeležencev zaključne konference je bilo vprašanje, kako oblikovanju zagotoviti prepoznavno vlogo in vire za uspešen razvoj in delovanje. Trenutni družbeni in gospodarski izzivi v lokalnih okoljih in na globalni ravni presegajo potrebo po zgolj ustvarjanju funkcionalnih in estetskih izdelkov. Nove razmere prinašajo nove priložnosti in potrebe po oblikovanju, ki ponuja rešitve za izzive v družbi in gospodarstvu.

Da bi znanje in usposobljenost oblikovalcev za razvoj novih rešitev dobro izkoristili, so se udeleženci zaključne okrogle mize, med katerimi so bili predstavniki oblikovalskih in razvojnih institucij, kreativnih iniciativ, glavni kustos BIO 50 Jan Boelen in predavatelj Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Marko Jaklič, posvetili vprašanju prihodnosti oblikovalskih politik. Kot je v pogovoru pojasnil Jan Bolen, cilj BIO 50 ni bila razstava produktov, ampak preizkušanje novih oblik sodelovanja, uporabe znanj oblikovalcev ter iskanje konceptualnih rešitev za aktualne družbene in gospodarske izzive.

Potencial eksperimentalne platforme BIO 50 je prepoznala tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki je v BIO vstopila kot partner v skupinah Skrite obrti in Dostopno življenje. Kot je v razpravi pojasnila Tina Pezdirc Nograšek, je RRA LUR oblikovanje vključila v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije, strateški dokument regije za obdobje 2014–2020. Razvoj kreativne ekonomije v regiji so umestili med svoje prioritetne naloge in ga v praksi izvajajo skozi različne projekte, pri katerih aktivno sodelujejo tako z »bottom-up« iniciativami v regiji kot nacionalnimi in mednarodnimi institucijami. Opozorila je tudi, da so v preteklih letih v Sloveniji že nastali strateški dokumenti o politikah oblikovanja, ki bi jih bilo potrebno prevetriti in udejanjiti vse tiste ukrepe, ki bodo oblikovanju pri nas povrnili pomembno družbeno vlogo. Matevž Čelik, MAO, je poudaril, da se mora oblikovanje kot poklic razvijati in odgovarjati na izzive časa. Zahtevne gospodarske razmere so ob enem priložnost in velika ovira predvsem za mlajšo generacijo še neuveljavljenih oblikovalcev. BIO kot inkubator in prostor za eksperimentiranje je v tem smislu platforma, ki vzpodbuja oblikovanje kot kulturno invencijo, na kateri temelji dodana vrednost izdelkov in storitev. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta, temu pogledu pritrjuje, hkrati pa opozarja, da bo iniciativa dolgoročno uspešna, če bo organizator skupaj s partnerji v prihodnje vzpostavili nove oblike sodelovanja z gospodarstvom. Eva Perčič, Poligon, je opozorila, da v svetu vse pomembnejšo vlogo igra nova ekonomija, ki temelji na gospodarskih družbah in drugih tipih organizacij, zasnovanih na participativnih vzvodih moči in poslovnih modelih. Moč za spremembe se tako po njenem mnenju od velik institucij seli k posameznikom in »bottom-up« iniciativam, ki se rojevajo v neposrednem stiku z aktualnimi problemi družbe.

Udeleženci okrogle mize so se ob zaključku strinjali, da bi moderne oblikovalske politike morale temeljiti na neposrednih investicijah v ljudi in ustvarjanju podpornih okolij, ki so zmožna ustvarjanja vezi z gospodarstvom in industrijo. Konferenca je bila del prizadevanj stroke in eden od skupnih korakov za bolj celostne politike na področju oblikovanja, za katere se že več let zavzemajo različne strokovne organizacije. Kot so poudarili udeleženci konference, je potrebno, da naj bi se skupaj s pristojnimi odločevalci in partnerji te v skupnem, javnem in transparentnem dialogu še aktivneje razvijale tudi v prihodnje.

Oglejte si video posnetke s konference.